Alice Merton – Mint (2019)

TIP: Morda najboljši, zagotovo pa najbolj samobiten evropski pop rock album tega tisočletja.

V Nemčiji rojeno petindvajsetletno kanadsko-nemško-angleško pevko, pianistko in šolano skladateljico Alice Merton je pri nas (v posmeh vsem našim namišljenim glasbenim influencerjem in poznavalcem, ki si še zdaj lažejo, da krojijo naš glasbeni okus, op.) prvi odkril Mercator, ko je leta 2017 tudi s pomočjo njene največje uspešnice No Roots, ki je zdaj že klasik, zagnal reklamno akcijo Ste, kar jeste. Pesem je potem uporabil tudi za to, da nam je dopovedal, da je zdaj le še naš najboljši in nič več naš najboljši sosed.

No Roots je zvenela sveže in zares drugačno tudi v poceni zgodbi o nagruvanih in do ušes nasmejanih trgovcih, ki jih pri našemu največjem trgovcu niti kje drugje ne boste srečali niti v najbolj mokrih sanjah. Kako dobra skladba je No Roots, kaže tudi to, da je pri nas “preživela”, kljub temu da je bila reklama z njo namenjena tistim najbolj kontaminiranim oglasnim okoljem, v katerih imajo že dolgo glavno besedo neokusni rešitelji glivičnih prebavnih in prostatičnih težav, skrbniki za lepše nohte, čistejši WC in podobne vsebine, ob katerih človek pozabi na kakršnokoli hrano in estetiko. Bolj prijazna oglaševalska okolja, na katerih bi bila povezava kakovostna hrana – kakovostna glasba, jasneje poudarjena, pa smo seveda tudi tokrat ostala praznih rok.

Po dobrih dveh letih in velikem uspehu v Evropi je Alice Merton končno izdala album, na katerem je skupaj z No Roots in še še nekaterim drugimi že izdanimi singli skupaj 11 skladb. Mint je sijajen izdelek in po dolgem času prvi album pravega vrhunskega, avtorskega in nadvse vznemirljivega pop rocka. Na njem kar mrgoli skladb, ki niso v ničemer prav nič slabše od njene razvpite uspešnice.

Album krasijo skladateljsko izjemno postavljene pesmi, ki zvenijo sila moderno, čeprav so same strukture pesmi veliko bližje popu in pop rocku izpred dveh in več desetletji. Jasne in artikulirane kitice in zapeljivi ultra-melodični refreni so še vedno nepremagljiva formula za uspeh in dobro pesem, še posebej če se jih lotiš na brezkompromisno (kant)avtorski način, kot je to storila Alice.

Alice se od bleferske moderne skladnje in ameriškega preproduciranega bombastičnega kiča, ki trpi za kroničnim pomanjkanjem dobro napisanih skladb, ni umaknila samo pri načinu pisanja skladb, ampak tudi s samo izvedbo, aranžmaji in zvokom. Namesto danes vseprisotnih nažgano kompresiranih synth bombardiranj, Alice prisega na vznemirljiv in za pop presenetljivo surov in prvinski rockerski kitarski zvok, indie izkrivljenost, funkoidni, naravnost plesni beat in minimalistične, a drzne in mestoma spektakularne sintetizatorske vložke. Celo v edini skladbi, ki je narejena za sintetizatorje, Alice uspe ustvariti tisti topel, naraven akustični zvok klavirja.

Tudi na svetovnem tržišču že dogo ni bilo albuma, s katerega bi bila lahko čisto vsaka skladba izdana kot singel. Ja, Mint je praktično popolno zlitje pop privlačnosti in izraznosti sodobnega komercialnega rocka. Je tudi izjemna združitev še vedno nepremagljive klasične pop rock skladnje in hiper-moderne pop čutnosti. Top album brez napake!
 

Celotni opus legendarnih reških punk novovalovcev Paraf prvič na enem mestu
Veliki pevec Žanil Tataj - Žak navdušuje s pravim YU rock projektilom
Kiosk HmHm na:

Like Kiosk HmHm