Bebe Rexha – Expectations (2018)

TIP: Ko mašinerija požre avtorjevo osebnost in slog.

Devetindvajsetletna Bebe Rexha, ameriška pevka in skladateljica albanskega porekla, je ena najboljših predstavnic novejše generacije, ki je v zadnjih letih drastično spremenila podobo sodobnega popa. Vse te izvajalke imajo nekaj skupnih točk. Prva je nedvomno ta, da je njihovo tehnično in glasbeno znanje brezhibno. Rexa, ki veliko piše za druge, je tudi avtorica velike uspešnice Monster, v kateri zažigata Eminem in Rihanna. Druga njihova izrazita skupina točka pa je, da so te izvajalke v ospredje postavile nekakšno poslušnost. Namreč, brezpogojno uresničujejo ideje producentov in (so)skladateljev, katerih prva naloga je prodati izdelek, na pa ustvarjanje kakšnih velikih presežkov. Tak način dela zamegli, če že ne kar skrije osebnost, karakter, individualnost in slog pevk. Skratka, danes ni več niti sledu tiste odločnosti in osredotočenosti, kakšne Madonne, ki je znala udariti po mizi, se skregati z vsemi ali zamenjati vso ekipo, samo da je dosegla svoje.

Pri Bebe Rexha je to še posebej opazno, saj imamo opravka z zares dobro skladateljico. Na dolgo in po svoje tudi težko pričakovanem pričakovanem prvencu Expectations je Bebe sodelovala pri pisanju vseh skladb, niti ene pa ni napisala čisto sama. Jasno, da ne zato, ker tega ne bi zmogla.

Več kot polovica skladb tega albuma ima sijajne nastavke in 100% hit potencial. Kljub temu pa na njem ni niti ene uspešnice oziroma skladbe, ki bo zapisana v antologijo popa tega desetletja. Za kaj takšnega jim manjka osebnosti in lastnega jaza. Bebe Rexa je sijajna pevka in še boljša interpretka, Praktično bi lahko pela karkoli. Poleg tega zna biti skoraj emo pretresljiva in ganljiva, kot tudi hudo teatralna. Na drugi strani pa predstavlja pop glasbo, ki je sicer izvrstna kombinacija naravnega zvena, akustike in blagih sintetičnih ekstravaganc, vendar s poudarkom na tem, da bi bile kar najbolj nemoteče in sprejemljive. Beri, da bi se čim hitreje čim bolje prodajale. Zato na albumu verjetno ni nobene prave plesne skladbe. Zanimive, skoraj novovalovske kitare začetnih skladb so varno potisnjene v ozadje, prav tako sijajna country vibracija zaključne skladbe. In tako je prav ironično, da slišimo tisto magično, mistično, “poglobljeno”, skrivnostno, zapeljivo, “pravo” Bebe v peščici najbolj netipičnih skladb, kot je miniaturna trap obarvana Mine.

Da ne bo kakšne pomote, Expectations je daleč od povprečja in je nadvse prijeten za poslušanje. In če smo že pri Pričakovanjih, Bebe Rexha jih vzbuja veliko, veliko več, kot jih je daje na tem albumu. Prav ta vseskozi prisotni občutek, da imamo opraviti z morda celo najboljšo pop izvajalko po Taylor Swift in Lady Gaga, ki tokrat ni mogla, smela ali hotela pokazati tistega, kar zares zna in zmore, je največji manko tega albuma.
 

Pri nas najbolj gledan film po prvem tednu je letos spektakel o Queen
Aldo Nova - 2.0 (2018)
Kiosk HmHm na:

Like Kiosk HmHm