Bruno Mars – 24k Magic (2016)

TIP: Nenapovedan, a nadvse spektakularen izlet v funk in R&B devetdesetih.

bruno-mars-24k-magic-2016

Bruno Mars si je v zgolj petih letih ustvaril sloves enega najbolj cenjenih in tudi najbolj vplivnih ameriških pop zvezdnikov. Poleg tega je prodal že več kot sto milijonov albumov in singlov. V tako kratkem obdobju ga med moškimi izvajalci prekaša le Elvis Presley.

In zdaj, po zgolj dveh albumih, Mars predstavlja prvorazredno presenečenje. Ob ustvarjanju albuma 24k Magic je imel Mars očitno precej dilem. Vsa sodelovanja z zunanjimi izvajalci (Babyface, Skrillex …) niso prinesla pravih rezultatov oziroma niso razvila želene forme ali pa niso bila pravočasno končana. Mars je moral prestaviti izid albuma za pol leta, vmes pa sprejeti pravo odločitev. V danih okoliščinah je naredil verjetno najboljšo možno potezo, poslušal je svoj instinkt oziroma srce in na 24k Magic predstavil tisto, kar ima rad – glasbo, s katero je odraščal.

Mars je zven in prijeme svojih junakov iz devetdesetih, kot so Babyface, sloviti producentski par Jimmy Jam in Terry Lewis, Boyz II Men, New Edition, Bobby Brown, Jodeci in še en super producent Teddy Riley, prenesel v današnji čas. In to na kakšen način! Praktično ničesar ni spreminjal! Tu so spet tisti umetni beati ritem mašin, sintetične bas linije, posladkani sintetizatorji, močna večglasja in “vlažne” harmonije.

Mars je v devetih skladbah oživil tisti blagi funk in R&B, ki sta kraljevala v zelo poznih osemdesetih in predvsem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Dodal je “le” izvrstno moderno produkcijo, ki kljub obilici sintetike zveni naravno. Sama postavitev instrumentov zdaj ni tako zgoščena in glasba bolj “diha” in “vibrira”. Za tak zvok bi verjetno večina takratnih zvezdnikov in producentov dala vse.

Tisto, kar je resnično novega v teh skladbah, je Marsovo izjemno petje in strastna interpretacija, in seveda tista njegova neverjetna funkcionalnost, katere značilnost je, da raje odpoje kakšen ton manj, ampak zato ostale še temeljiteje poudari.

V celoti 24k Magic sploh ni tako retro, kot bi na podlagi vsega moral biti. Tudi tu se kaže Marsova veličina. Pevec je praktično s svojim vročim, energičnim slogom dosegel, da album zveni povsem aktualno.

Seveda ni nobeno presenečenje, da njegovi založniki niso bili najbolj zadovoljni z glasbo, ki današnjemu dvajsetletniku zveni zastarelo, kot kakšne DOS igre, a nazadnje so Marsu zaupali in album objavili. To je kar velika poteza, še posebej zato, ker so na albumu le štiri bolj hitre skladbe.

V teh namerno navitih in neučakanih časih, ko predvsem v popu mediji ubijejo trend po nekaj mesecih in skladba po treh tednih ni več aktualna, morda sploh ni slabo preveriti nekaj, kar je tako izven okvirja, kot je 24k Magic … in se spomniti, da se je nekoč glasba delila le na dobro in slabo!
 

Moonleejada 2016
Na kratko iz tujine
 

Kiosk HmHm na: