Camila Cabello – Camila (2018)

TIP: Prelomno delo ex “lutke” iz resničnostnega benda, ki zdaj pozira z razkrečenimi nogami.

Po nekaj s tradicijo “obremenjenih” albumih, ki so jih izdali največji ameriški zvezdniki, in ko je že kazalo, da inovativnost in drznost tamkajšnjega popa jenjata, je pravo presenečenje prišlo od tam, kjer bi najmanj pričakovali. Ameriška pevka Camila Cabello je namreč nekdanja članica ženske R&B atrakcije Fifth Harmony. Solistični uspehi članov skupin, ki svoj uspeh dolgujejo raznim mogulom resničnostnih šovov, kot je to v primeru Fifth Harmony, za katere skrbi Simon “X-Factor” Cowel, pa so še posebej redki.

Camila je v dobrem letu po odhodu iz skupine pokazala, da je iz povsem drugačnega testa. Hitro se je izkazalo, da ni samo odlična pevka, ampak je morda še celo boljša skladateljica in tudi strateginja. Ni ji prav veliko takšnih, ki si upajo v trenutku, ko te na sceni praktično ni, sprejeti odločitev, da na svoj prvi samostojni album, ki odloča dobesedno o vsem, ne boš uvrstil skladb takšnih avtorjev, kot so Charli XCX, Ed Sheeran, Diplo, Pharrell Williams in Sia Furler. No, slednja je potem Camili na vendarle pomagala pri drugi skladbi za album. Za povrh pa na njem ni niti njenega dokaj uspešnega prvega singla Crying In The Club (132 milijonov ogledov na YouTubeu, op.). Kljub temu pa na njenem prvencu ne manjka zvezdniških imen, predvsem skladateljskih in producentskih.

Dvajsetletna Camila, ki živi v Miamiju in je rojena v Havani, na tem albumu pripoveduje zgodbe o svojem vzponu, hudem padcu (ko je odšla iz skupine, op.) in o tem, kako se je pobrala in začela znova. Ne samo v odlični kapitalni “neo salsa pop” uspešnici Havana, ampak tudi v nekaterih drugih skladbah pa se spomni na svoje mehiško-kubansko poreklo.

Vsekakor pa se na svojem prvencu predstavlja v precej drugačni vlogi. Zdaj je vroča latina, mrha, ki pozira na stolu z razkrečenimi nogami, in je cool in odločna. In to, kar vidite na naslovnici, lahko tudi slišite na albumu. Čaka vas dobrih 35 minut vrhunskega, super-modernega “umazanega” popa s pazljivo doziranimi latino vložki, tropical izpadi, občasnimi prefinjenimi reggaeton izleti, previdno upočasnjenimi urban in R&B beati in tudi dobro mero southern vročičnosti.

Veličina tega albuma je v načinu, kako so skladbe narejene. Po strukturi so do obisti minimalistične na način, kot se to največ dela v moderni hip hop produkciji. Tudi na tem albumu je “zgolj nekaj”, a toliko “bolj pravih” beatov. Muziciranja je minimalno. Vse to skupaj pa s premišljeni premori in par efekti ustvarja spektakularno glasbeno celoto, ki za povrh zveni še neverjetno polno in 100% pop. Tudi Camila je svoj slog prilagodila temu in zdaj je v njenem zelo dobrem petju veliko več recitatorskih in narativnih elementov.

Vse skupaj se odvija na precej ležerni senti frekvenci, vendar skladbe zato niso nič manj intenzivne, energične in privlačne.

Morda še veliko pomembnejše pa je, da album izžareva odločnost, strast po nečem novem in divjo željo po uspehu. Česa podobnega nismo slišali, odkar je Beyoncé po razpadu Destiny’s Child leta 2003 izdala podobno spektakularni prvenec Dangerously In Love. Ja, Camila Cabello je na najboljši poti, da postane naslednja med največjimi.
 

Franz Ferdinand - Always Ascending (2018)
Saša Lošić o razprodanem koncertu benda Plavi Orkestar
 

Kiosk HmHm na: