Crazy Lixx – Ruff Justice (2017)

TIP: Spektakularen 80’s glam metal, ki pa ga v preteklosti ne mogli narediti.

Glam metal, velikokrat (tudi slabšalno, op.) poimenovan hair, sleaze ali pop metal, se je iz vroče kalifornijske scene in predvsem Sunset Stripa, kjer so v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja kraljevali bendi, kot so Mötley Crüe, Ratt, Quiet Riot, Stryper, Dokken, Poison, Skid Row, Cinderella, W.A.S.P., L.A. Guns, Pretty Boy Floyd, Dirty Looks, Vain, tudi Guns N’ Roses in številni drugi bendi iz drugih koncev sveta…, več kot desetletje nazaj preseli na mrzli evropski sever, točneje na Švedsko. Tam je spontano nastal pravi val novih skupin, kot so najpopularnejši in najbolj razvpiti Crashdïet pa Crazy Lixx, H.E.A.T, Hardcore Superstar, Vains Of Jenna in najnovejša atrakcija, odlični ToxicRose. Ti bendi na svoj način nadaljujejo poslanstvo virtuoznega heavy metala, kombiniranega z atraktivno vizualno podobo, ki vključuje pisana oblačila, kričave trajne, močno šminko in razne modne dodatke. Seveda tudi čaščenje lepih, predvsem fatalnih žensk, večnosti metal glasbe in filozofija neskončnega partya ostajajo.

Crazy Lixx od vseh zgoraj naštetih skupin izvorni glam metal najmanj spreminjajo. Še celo več, zavestno se trudijo, da bi se kar najbolj približali tistemu zmagovitemu zvoku, vibraciji in izrazu ameriškega glam metala osemdesetih, kot da se ukvarjajo samo z enim vprašanjem, in sicer: “Kako bi takratna glasba morala zveneti danes, v tem trenutku?” Čeprav Crazy Lixx konceptualno hodijo po zelo tankem ledu, pa nikoli in niti za trenutek v svoji petnajstletni karieri niso zazveneli kot kakšen retro bend, ki samo oživlja ali kopira stare trike. Že samo to dejstvo je fascinantno.

Ruff Justice je peti album skupine in zdi se, da so se pevec Danny Rexon, sicer gonilna sila skupine, še drugi originalni član bobnar Joél Cirera, basist Jens Sjöholm in nova kitarista Chrisse Olsson in Jens Lundgren na njem najbolj približali svojemu poslanstvu. Naredili so monoliten glam metal album, v katerega so vtkali vse, kar je v osemdesetih krasilo to zvrst. Prav vse skladbe imajo sijanje, izstopajoče in nadvse melodične refrene, močno izpostavljene in težke bobne, čiste riffe brez mašil, spektakularne solo točke, kot tudi kanček AOR bombastičnosti in barvitosti ter tiste obvezne rock ’n’ roll efektnosti, ki vse skupaj prestavlja na visoke obrate. Tisto “njihovo” oziroma “drugačno” pa sta izvrstna produkcija, za kakršno bi se v osemdesetih stepli, in močno poudarjanje večglasnega petja, ki daje skladbam še posebno jasen ameriški pečat.

Ruff Justice je v vseh pogledi spektakularen album. Izjemno napisane in dovolj raznolike skladbe (od čistih heavy metal buldožerjev, kot je XIII, ki so ga napisali za računalniško igrico Friday The 13th, do melodičnih, a vedno metalskih killerjev in prefinjenih (pol)balad, op.) kar letijo ena v drugo. Crazy Lixx so tokrat še posebej dobro izkoristili časovno distanco do izvornega glam metala. Stvar so dobro premislili in nato z veliko mero občutka, znanja in seveda nespornega talenta napilili strukturo, dramaturgijo, dinamiko in melodijo skladb in s tem dobili tisto magijo osemdesetih, hkrati pa tudi določeno komponento aktualnosti. Kljub vsemu se namreč jasno sliši, da je bil ta album narejen v današnjem času in da v preteklosti takšnega albuma, kljub obilici že velikokrat slišanih prijemov, ki so resda velikokrat postavljeni v nov kontekst, ne bi mogli narediti. Prav v tem je veličina in nenazadnje tudi namen albumov izvajalcev, ki se lotevajo starih žanrov. In glam metal zaradi takšnih bendov postaja brezčasen, če že na kar večen!
 

Super-pianistka Taja Božič je tudi odlična pevka
Nočna pravila začenjajo avtorsko pot z vročo latino popevko
 

Kiosk HmHm na: