FLIRRT – Jekyll&Hyde CD1 (2017)

TIP: Vrhunski avtorski easy rock in pop rock album, ki premakne.

FLIRRT (sprva Flirt, op.) so bili pred točno dvema desetletjema prav posebni fenomen slovenske glasbene scene. Na svojem prvencu Frizerski salon so prikazali presenetljivo zrel in avtorsko dorečen izraz. Bend se je pogumno spogledoval s takrat v tujini zelo, pri nas pa prav nič, popularnim in cenjenim brit popom in britanskim indie zvokom nasploh. Poleg tega so imeli FLIRRT tudi nekaj hrapavosti in energičnosti modernega rocka devetdesetih. Hkrati pa se niso nikoli sramovali, da sta jim blizu tudi komercialni kitarski pop in pop rock. Dva navidez težko združljiva pola je bend zlahka in na zelo prefinjen, če že na kar artističen način združeval v nadvse privlačno celoto.

Na kasnejših albumih so se FLIRRT nekliko odmaknili od indie zvočnosti in se še bolj poglobili v raziskovanje različnih pop rock form. Pri tem so kljub številnim kadrovskim in deloma tudi slogovnim spremembam vseskozi ohranjali vrhunsko raven, veliko izrazne prefinjenosti in za naš prostor ne ravno pogost, skoraj artističen pristop.

To usmeritev skupina ohranjaj tudi na Jekyll&Hyde CD1, ki je prvi del dvojnega albuma, s katerim Flirrt obeležujejo dvajset let svojega delovanja. V tem času je bend zelo napredoval. Rok Lunaček, gonilna sila skupine, se je izoblikoval v kompletnega pevca in univerzalnega skladatelja, ki piše uspešne skladbe tudi za druge izvajalce iz povsem drugih žanrov. Od leta 2010 je v skupini tudi odlični kitarist David Stritar, ki je v glasbo Flirrt prinesel veliko klasičnega rock tona.

Vse te izkušnje So FLIRRT prenesli na svoj novi album. Bend se je slogovno še malce bolj premaknil h klasični rock zvočnosti. Tematsko pa je tokrat v Lunačkovi zelo osebno obarvani poeziji veliko refleksij na preteklost.

Sicer pa FLIRRT na Jekyll&Hyde CD1 predstavljajo zelo raznolike skladbe. Njihov skupini imenovalec pa je prefinjenost. Tudi nove pesmi imajo obilico tiste zanje zdaj že kar značilne art drže, nalezljive pop senzibilnosti, a tudi rock energičnosti. Glavnina skladb ima tisto barvitost in toplino sofisticiranega kitarskega easy rocka, kakršnega so gojili Dire Straits, J.J. Cale, (svoj čas, op.) Eric Clapton ali Chirs Rea. Stritar, ki je tokrat nasul tudi veliko drobnih kitarskih bravur, dodatkov in okraskov, je na tej plošči odigral tudi nekaj pravih kitarskih solaž, ki niso ravno pogost pojav, kaj šele pravilo pop rock žanra. Vse skupaj pa v nekoliko modernejši in zares dobro zastavljeni formi učinkuje izjemno.

Na albumu je tudi nekaj klenih pop rock in indie pop skladb in vrhunskih, rahlo kantavtorsko zastavljenih (pol)akustičnih bolj baladno obarvanih pesmi, ki so jih zvočno obogatili gosti: Peter Vdovč (klaviature), Jure Tori (harmonika), Tonka Pogačnik Pirnat (violina, čelo), Domen Gracej (trobenta), Jaka Birsa (saksofon) in Karmen Kaan – spremljevalni vokali.

FLIRRT so vsekakor naredili izjemen album, na katerem jim je na poslušljiv, a hkrati ravno prav zahteven način uspelo združiti tisto bolj klasično, starejšo senzibilnost z nekoliko novejšimi formami. Rezultat je odličen, vrhunsko narejen easy soft rock in pop rock album, ki ima tako nekaj slovenske samobitnosti kot tudi sicer ne najnovejše, a zato toliko bolj brezčasne svetovne zvočnosti.

Album preprosto morate preveriti. Nenazadnje, ni ravno preprosto narediti izdelka s tako izrazitim komercialnim potencialom in hkrati ohraniti tako visoko ustvarjalno raven. FLIRRT pa je to na Jekyll&Hyde CD1 še posebej dobro uspelo.
 

Nočna pravila začenjajo avtorsko pot z vročo latino popevko
Novi album Stray Train izide 24. novembra
 

Kiosk HmHm na: