Grave Digger – Healed By Metal (2017)

TIP: Edinstvena heavy metal stružnica ponovno dela na polno.

Nemške legende heavy metala Grave Digger pod vodstvom neumornega pevca Chrisa Boltendahla kopljejo že od leta 1980. Bend ima svojevrstno vlogo v zgodovini metala. Že od izjemnega prvenca Heavy Metal Breakdown iz leta 1984 goji samosvojo in neponovljivo robato izpeljanko heavy metala, ki je nekakšen navit nastavek za speed metal, ki to nikoli zares ne postane, narejen z jezo, ker je bend za kakšni dve ali tri leta zamudil najboljše čase surovosti in neposrednosti scene NWOBHM-ja .

Skupina je v naslednjih treh desetletjih počela marsikaj, snemala epske konceptualne albume in predstavila svoje vizije literarnih del, zgodovine in tudi Wagnerja, kot Digger pa je neuspešno poskusila tudi s prodorom na mainstream. Grave Digger pa so vedno uspeli ohraniti vsaj kanček, če ne kar obilico tega nezlomljivega in ubijalsko učinkovitega drvarskega pristopa, kot tudi neverjetno količino zares surove energije.

Njihov osemnajsti album Healed By Metal je kljub zgornjemu dejstvu svojevrstno presenečenje. Grave Digger so namreč na njem povsem odvrgli vse okraske, dodatke, “epske širine” in globljo filozofijo in se povsem posvetili brezkompromisnemu heavy metal napadu. Ob skrajno preprosto zastavljenih in vedno zelo melodičnih skladbah, neštetih rafalih zelo težkih in vnetljivih kitarskih riffov, navitih in rušilnih ritmih, kratkih, a skrajno efektnih in velikokrat podivjanih kitarskih solističnih izletih pride do polnega sijaja tudi večkrat podcenjeno ali celo preslišano izjemno Boltendahlovo petje, ki je nekakšna kombinacija (včasih lemmyjevsko) hrapavega kontroliranega “tuljenja” in precej visokih registrov, zmešana v poljubnem razmerju.

Grave Digger se v velikem slogu vračajo k tistemu, kar najbolje znajo – do skrajnosti nažganemu in nerafiniranemu heavy metalu. Prav tako so na svojevrsten in nevsiljiv način obudili tisto tako opevano prvinskost in vnetljivost prvenca.

Healed By Metal je eden tistih pravih heavy metal rušilcev, na katerem sicer vsak trenutek točno veš, kaj bo sledilo, a te vseeno preseneti, premakne in predvsem navduši.
 

Chris Eckman in The Bambi Molesters po 13-ih letih obudili The Strange
Taša se po dveh letih vrača na odre
 

Kiosk HmHm na: