Green Day – Revolution Radio (2016)

TIP: Bend je v zanj prelomnem času ustvaril kapitalni album.

green-day-revolution-radio-2016

Verjetno komercialno najuspešnejši punk bend vseh časov, ki je prodal že več kot 85 milijonov plošč, se je moral na svojem dvanajstem albumu Revolution Radio spopasti s precej težko nalogo. Green Day so vedno poskušali ustvarjati pozitivne smernice in še “tisto nekaj več” na pop punk sceni. V več kot dvajsetih letih so na svojih albumih prikazali vse mogoče – od spontane nepremišljenosti in neposrednosti in vse do do potankosti izdelane pop punk opere. V želji, da bi še nadgradili svoj izraz in kljub super-zvezdniškem statusu ostali več kot samo korektni, so se pred štirimi leti na prejšnjem albumu ¡Uno!, ¡Dos!, and ¡Tré! dobesedno skurili. Poleg tega je frontman Billie Joe Armstrong moral na zdravljenje zaradi alkoholizma in depresije.

Green Day so situacijo, v kateri so se znašli, rešili na najbolj preprost, a hkrati najbolj tvegan način. Spomnili so se tiste DIY drže iz samih začetkov in se ob pisanju pesmi preprosto prepustili toku dogodkov, brez zakoličenih konceptov. Morda je prav to razlog, da je Revolution Radio brez dvoma eden njihovih avtorsko najmočnejših albumov sploh. Čeprav tokrat, kot je zapisal neki kritik, bend ne ponuja vseh odgovorov, pa je v njegovih sporočilih tudi tokrat veliko kritičnega naboja, predvsem na račun ameriškega vsakdana. Hkrati pa je na albumu tudi nekaj bolj izpovednih tem in zelo osebnih opažanj.

Sama glasba je izvrstna. Na albumu najdete nekaj navitih in nasekanih punk zadetkov in na drugi strani tudi nekaj bolj kompleksih, a še vedno po punkersko obdelanih in nadvse energičnih novo-rockerskih stvaritev. Zanimivi pa so tudi občasni rahlo retro obarvani vložki. Skladbe so izvrstno odigrane in sijajno producirane. Kljub v piko zlikanem zvoku pa izžarevajo vso surovost in neposrednost benda.

Čeprav je Armstrong na začetku leta na twitterju “grozil”, da bo na tem albumu dokončno ukinil pojem pop punka, se na srečo to vendarle ni zgodilo. Prav vseh dvanajst skladb krasijo atraktivne in zelo “pravilne” melodije, ki z izjemno energično zvočno postavitvijo tvorijo zmagovito kombinacijo.

Revolution Radio je pester, vznemirljiv, eksploziven in idejno prepričljiv album, ki ne bo nič manj zanimiv tudi čez nekaj let, ko bo večina pozabila na čase začetkov “trezne faze” benda.

Skratka, “kapitalec”!
 

Bob Dylan dobil Nobelovo nagrado za književnost
Tomaž Domicelj se po 50 letih vrača na kraj svojega prvega koncerta
 

Kiosk HmHm na: