HammerFall – Built To Last (2016)

TIP: Kakšnega posebno dolgega roka trajanja ta album ne bo imel.

Pričakovati je bilo, da se bodo HammerFall ob selitvi v avstrijsko založbo Napalm Records, ki je v preteklosti objavila nekaj najbolj skrajnih in nenavadnih metal albumov, navzeli vsaj malo njene drznosti in nepredvidljivosti. Če pa že to ne, je bilo pričakovati vsaj to, da se bodo švedski prvaki evro power heavy metala in eden najpopularnejših tovrstnih bendov na svetu, vsaj dokončno spustili z verige in udarili na polno, ali pa vsaj tako močno, kot v časih njihovih odličnih prvih albumov, na katerih so tradicionalni heavy metal patini dodali sodobno razsežnost in novo energijo.

Na žalost pa se prav nič od tega ni zgodilo. Built To Last, deseti album benda, je njihov daleč najmehkejši in najbolj sredinski doslej. Pridevnik komercialen je namenoma izpuščen. HammerFall so “udarili”, kot da bili nekakšen pop bend pri kakšni založniški velikanki, kjer o vsem odločajo prodajalci, psihologi, tržni analitiki in podobni. Naredili so razkošno produciran, navijaško himničen album, na katerem ni enega izvirnega riffa, nobenega eksperimenta, niti trohice surovosti in niti kančka želje po čem novem. Glasba je eno samo nažiganje že neštetokrat slišanih trikov power / heavy metalurgije in prav tako nič kaj izvirnih, melodičnih, skoraj popevkarsko spevnih refrenov, ki jih bo občinstvo lahko na koncertih pelo v nedogled.

Da je zadeva še hujša, so HammerFall še malo “poenostavili” besedila. Na precej bolj enoplasten in naiven način kot v preteklosti pojejo o metal pripadnosti, križarskih pohodih za obrambo metal vere, o ponosu in slavi, ki so ju deležni pravi metal pripadniki, pa visoko dvignjenih kladivih, večnosti metala in podobno. Vse to pa počnejo nekaj nivojev pod Manowar. Pred tridesetimi leti so takšne stvari pomenile nekaj povsem drugega, kot pomenijo danes, ko lahko mirne vesti greš en dan na koncert Čukov, drug dan na Niet, tretji na elektronski party in četrti na Metallico. Predvsem mlajšim generacijam so pozivi, kot jih tokrat skandirajo HammerFall, skorajda nerazumljivi in predvsem nesmiselni.

Kljub temu neuspehu bo Kladivo padalo s polno paro. Z malce več energije in volje bodo tudi skladbe tega albuma na turneji, ki jo bodo HammerFall imeli zelo kmalu, sekale. Če se s skupino srečujete prvič, zraven tega albuma preverite še katerega izmed njihovih prvih štirih, da si boste lažje predstavljali, o čem je govora v tem zapisu in tudi, zakaj bodo HammerFall tudi po tako bledem izdelku ostali eni največjih.
 

Glasbene novice Slovenija in tujina
Le Serpentine že pripravljajo novi album
 

Kiosk HmHm na: