Jay-Z – 4:44 (2017)

TIP: Ni cool, ko reševanje družinskih težav postane resničnostni šov.

Jay-Z je eden najuspešnejših raperjev vseh časov, izjemen poslovnež in drugi najbogatejši hip hop izvajalec (prvi je še vedno Puff Daddy, op.). Mnogi menijo, da je 4:44, novi album absolutnega rekorderja med solističnimi izvajalci po številu albumov na prvem mestu ameriške lestvice, odgovor njegovi soprogi Beyoncé, ki ga je na svojem odličnem lanskoletnem albumu Lemonade obtožila, da ji je bil nezvest, in mu celo zagrozila, da ga bo pustila. Takrat Jay-Z ni nič komentiral in ovčke, ki čutijo neusahljivo potrebo po tem, da morajo vedeti vse o bogatih in slavnih, so morale čakati leto dni na njegov odgovor. In zdaj so namesto izjav dobile raperski album z domnevnimi odgovori, številnimi pretiranimi opravičevanji, prikrajšane pa so za kakršnokoli priznanje.

Vse te razprave o težavah, ki bi jih lahko reševal tudi doma v družinskem krogu, katerega moči in pomena ne more prehvaliti na tem albumu, je Jay-Z zavil v nekakšen kritičen ton in ostra razmišljanje o integraciji temnopoltih v ZDA. Tudi tokrat zelo efektno predstavlja in zagovarja novo rapersko doktrino, da je edina osvoboditev temnopoltih v ZDA tista finančne narave. Iz te doktrine izhajajo vse zlate verige, bahaštvo z razkošjem in podobno. Jay-Z sicer tega ne počne, ampak je to doktrino izkoristil za razlaganje še nekaterih drugih svojih težav. Tako govori o težavah aplikacije Tidal, katere lastnik je, pa o bankrotu zaradi požrešnosti glasbene industrije in celo o investicijah, seveda tistih milijonskih, ki nimajo prav nobene zveze s preživetjem in revščino v getih, boste kakšno slišali. Vse to in še kaj (tudi njegov prijatelj Kanye West je na tapeti, op.) se odvija v prijetnem beatu in v starinski soul zavitem, a nadvse moderno izpeljanem, odlično produciranem in spektakularno miksanem sredinskem hip hop okolju.

Vsekakor bi bilo bolje, če bi Jay-Z nekaj stvari Beyoncé povedal na štiri oči, kot pa da se je pri svoji inteligenci in vplivu (nenazadnje je bil eden prvih, ki je aktivno podprl kandidaturo Obame za predsednika, op.) spustil na raven senzacij, trpljenja in krvi željnih ovc. No, poslovno pa je spet zmagal. Tudi s tem albumom je zlahka osvojil prvo mesto ameriške lestvice. Že v prvem tednu je prodal 262,000 primerkov albuma, od tega za današnje čase fantastičnih 174,000 CD-jev in LP-jev.

Čeprav so to, da je Jay-Z spregovoril o tako osebnih stvareh in se pokesal, tudi nekateri največji svetovni glasbeni kritiki ocenili kot izjemen umetniški dosežek, je 4:44, gledano z malce širše perspektive, kljub nesporni glasbeni kakovosti, nekaterim kritičnim idejnim prebliskom in dejstvu, da je Z v življenjski raperski formi, bolj nekakšen pripovedni bogataški družinski resničnostni šov kot pa resen album.
 

Umrl je velikan countryja Glen Campbell
Primorski top-party bend GeDoRe je izdal prvo avtorsko skladbo
 

Kiosk HmHm na: