Justin Timberlake – Man Of The Woods (2018)

TIP: Sijajni pop album, pa čeprav daleč od zadnjih trendov.

Justin Timberlake je eden največjih pop zvezdnikov zadnjih dvajsetih let. Pozornost je pritegnil že v devetdesetih. Bil je najmlajši, a tudi daleč najbolj priljubljeni član *NSYNC, enega največjih in komercialno najuspešnejših boy bandov vseh časov.

Njegovega prehoda med “odrasle” in “resne” pop izvajalce praktično bilo opaziti. Timberlake je že leta 2002 na svojem izvrstnem prvencu Justified pokazal, da misli zares. S tem albumom je postavil nekaj novih standardov popa in tudi kot solist takoj postal svetovna super-zvezda. Zelo uspešno se je začel ukvarjati tudi igralstvom in glasbenim poslom. Tudi naslednji albumi, ki jih sicer ni izdajal prav pogosto, a je z njimi vedno oral ledino in bil vsaj korak pred vsemi, so bili en sam uspeh. Danes sedemintridesetletni Timberlake je tako dobil že deset grammyjev in prodal 32 milijonov albumov in kar 56 milijonov singlov.

Če štejemo dva dela predhodnika The 20/20 Experience za dva albuma, je Man Of The Woods, šele njegov peti album. Petletni premor med albumoma pa je bil tokrat preveč, da bi Timberlake lahko še naprej ostal med najnaprednejšimi. Tudi producentski mag Timbaland, s katerim sta v preteklosti mnogokrat ustvarila čisto fantastiko, mu na Man Of The Woods ni mogel pomagati. Ameriško pop sceno, ki, hočete ali ne, še vedno diktira trende, je medtem preplavila miselnost novodobnih DJ-jev, producentov in ustvarjalcev elektronske glasbe, ki se je zažrla tudi v tako ameriške žanre, kot sta rap in R&B.

Timberlake tem trendom na svojem novem albumu niti za trenutek ni sledil. Še več, zdi se, da se niti ozrl ni za njimi. Obstaja pa precejšnja možnost, da namenoma ni hotel narediti še enega “avantgardnega” pop albuma. Zdaj je namreč družinski človek in ponosni očka. Verjetno ne samo zaradi tega pa je tudi on začel razmišljati o tradiciji in o tem, od kod izvira. Že pred izdajo tega albuma je povedal, da želi z njim pokazati, kakšna je bila oziroma kako je zvenela njegova preteklost, in to primerjati s tem, kako se kot avtor izraža zdaj. Tu ni nepomemben podatek, da Timberlake prihaja iz mesta Memphis v državi Tennessee, ki je center rock ’n’ rolla (Elvis, op.), in tudi country glasbe (Nashville, op.).

Za razliko od svojih kolegic, kot so Lady Gaga, Kesha, Miley Cyrus, ki so preprosto uporabile tradicionalne žanre in jih le bolj ali manj modernizirale, je Timberlake naredil precej bolj prefinjeno in bistveno bolj zahtevno potezo. Barvitost, toplina in magija tradicije so v njegovih novih skladbah nadvse atraktiven dodatek oziroma zelo prijetna popestritev, niso pa slogovna usmeritev.

Sicer so Timberlake in ekipa samih asov, kot so Timbaland, Chad Hugo, The Neptunes, Chris Stapleton, Alicia Keys, Pharrell Williams, Raphael Saadiq, J-Roc, Danja in še nekateri, naredili vrhunski, super-kakovostni pop album. V več kot uri se zvrsti šestnajst zelo raznolikih skladb. Večina je narejenih na način, kot se je pop delal od zelo poznih osemdesetih pa tja do konca prvega desetletja tega stoletja. Vendar imajo vse skladbe neko dodatno ostrino in dinamiko. Timbaland je še vedno neprekosljiv, ko je treba naviti groove. Tudi sam zvok je čisti spektakel. Timberlake se suvereno sprehaja po prostranstvih klasičnega, rahlo staromodnega popa, elektronike, R&B-ja, novega soula in zelo zanimivega, a še vedno totalno klasičnega funka. Najde se tudi nekaj prefinjenih, akustično začinjenih kantavtorskih pop (rock) in easy rock skladb.

Občutek ob poslušanju tega albuma je podoben tistemu iz devetdesetih, kot se je pop v ZDA utapljal v okornem synth dance popu, osladnem soulu in tradicionalnem pop rocku, medtem ko je evropski pop divjal na house in acid beatih, pridobitvah techna, elektronike in podzemne plesne scene. Kljub temu je Man Of The Woods sijajen pop album, celo boljši od večine tovrstnih bolj sodobnih pop izdelkov. Timberlake je v svojem početju načelen in osredotočen, kot le malokdo. Odločil se je pač, da se bo držal konvencionalnih prijemov in ustvaril vzdušje, kakršnega smo si nekoč na pop albumih vedno želeli, a smo ga le redko dobili. Tisto, zaradi česar je Man Of The Woods, kljub nekoliko bolj tradicionalnemu pristopu, še vedno velik album, pa je način, kako je Timberlake vse skupaj zastavil in izpeljal. Skladbe so izjemno napisane in še boljše postavljene, posnete in izvedene. Včasih korak nazaj odtehta več kot sto eksperimentov in vztrajanje na nečem modnem, kar ti ni blizu. V primeru novega albuma, ki ga je naredil Justin Timberlake, vsekakor!
 

Nova skladba slovenskih indie synth-pop prvakov Torul
Let 3 razmesarili svoj klasik Izgubljeni z rapom in mariachi godbo
 

Kiosk HmHm na: