Kanye West – The Life Of Pablo (2016)

TIP: Izpad bogataša ali eden najbolj bizarnih hip hop albumov sploh.

Kanye-West---The-Life-Of-Pablo-(2016)

Kanye West je tudi po mnenju tako ugledne revije, kot je Time, eden izmed stotih najvplivnejših ljudi v ZDA v zadnjih desetih letih. Kanye je raper, modni oblikovalec, producent, skladatelj, poslovnež in tudi zelo vplivna mnenjska osebnost. Ko pa se je še priženil v klan Kardashianovih, je preko svoje soproge Kim Kardashian prišel še v zavest vseh tistih številnih ovčk, ki se pustijo striči vedno dobro nabrušenim škarjam rumenih medijev. Poleg tega ne gre spregledati, da je West izjemno spreten s Twitterjem.

Tako je po vsem tem težko razumeti, zakaj se je raper, ki je skupaj z digitalnimi downloadi prodal 130 milijonov plošč, zavestno odločil izdati album, ki komercialno ne bo uspel. West je najprej do zadnjega skrival naslov albuma, potem pa je še objavil, da bodo njegove skladbe lahko poslušali samo na (sicer visoko-kakovostni) plačljivi platformi Tidal, ki ne javlja števila poslušanj uradni ameriški instituciji, ki sestavlja tamkajšnje lestvice. Nazadnje je tu še sama glasba, ki je narejena brez vsake radijske ali komercialne logike. Skladbe so več ali manj nekakšni osnutki, ki jih lahko dojemate kot čisti eksperiment v smislu preizkušanja skrajnih meja rapa ali pa kot nekakšno abstraktno umetnost, ki je namenoma zahtevna, navidez nepristopna in sama sebi namen. Skladbe so nekakšen zlomljen, velikokrat zelo mračen rap, poln zatolčenih ritmov, pritajene elektronike in minimalistične, ponavljajoče se spremljave, ki je podana na način, kot ga uporabljajo v filmski glasbi. Ritmi so po večini zatolčeni in brez prave dinamike. Melodije, ki jih na albumu ne manjka, so do potankosti izdelane, a potisnjene v ozadje. V samih strukturah je polno gospel, starih soul, novih in starih r’n’b in funk podtonov, ki so kot nekakšno bliskanje v paranoičnem potovanju skozi čas. Tematsko se West tudi tokrat veliko ukvarja z bogom in krščanstvom, še vedno ostaja tudi precej kritičen, album pa ima tudi dobro dozo tiste “obvezne” raperske vulgarnosti. Da pa West ni pozabil, kako se stvari streže, kaže čisto zadnja od osemnajstih skladb, ki pa v kontekstu celotnega albuma bolj kot kaj drugega izzveni kot provokacija v slogu “saj bi lahko, a ne bom”.

Ali je The Life Of Pablo, ki je prvi album, s katerim se raper v tednu izida sploh ni uvrstil na ameriško lestvico, vrhunsko umetniško delo ali zgolj samoljubno obračunavanje in samopromoviranje bogataša, bo pokazal čas. Če albuma ne bi izdala tako vplivna osebnost, bi se ob tako namernem skrivanju atributov večina takoj odločila za slednje. Pri tako velikih, vplivnih in uveljavljenih glasbenikih, kot je Kanye West, pa je vse mogoče.

Razpis za 2. SubArtov filmski festival
Dogajanje na glasbeni sceni
 

Kiosk HmHm na: