Lady Gaga – Joanne (2016)

TIP: Ko najbolj kontroverzna pop pevka udari s tradicijo.

lady-gaga-joanne

Lady Gaga je najboljši primer, kako bliskovito se v tem desetletju menjavajo stvari na svetovni pop sceni. Pevka je pred osmimi leti s prvencem The Fame naredila pravo revolucijo s tem, da je v pop vrnila eksces, pretiravanje in tudi prijeme iz osemdesetih in posledično tudi tisto nenasitno željo po iskanju novih tehničnih in zvočnih rešitev. Lady Gaga je bila sinonim za ultra-moderno, napredno in novo. Vendar je vse skupaj trajalo zgolj dobro leto oziroma do njenega naslednjega albuma The Fame Monster. Na naslednjih dveh albumih pa pevka ni bila več vodilna. Na njih je nekako poskušala ohraniti stik z najbolj drznimi in najbolj inovativnimi, kaj več pa ji vsaj, kar se same glasbe tiče, ni uspevalo. Bila pa je toliko bolj komercialno in statusno uspešna. Praktično karkoli je posnela, je prodala v milijonskih nakladah in postala je morda celo največja pop zvezdnica današnjega časa.

Pred dvema letoma, ko so na najbolj sredinski in komercialni pop sceni DJ-ji začeli pisati največje svetovne pop hite in ko so postali stalnica številni podzemni žanri, kot electro, deep in še kakšne vrste house, EDM, IDM, dubstep in na drugi strani (t)rap in tudi bolj raziskovalna elektronika, je Lady Gaga posnela album z legendo popevk Tonyjem Bennettom in požela vsesplošno navdušenje.

Njen najnovejši album Joanne pa je dokonča potrditev, da vsaj nekaj časa na bo tekmovala z najnovejšimi spremembami, tehnologijami in načini pisanja na pop sceni. Posnela je namreč album, ki zveni zelo naravno, intimno, avtorsko in daleč od kakšne plesne napadalnosti in elektronskega blišča. Čeprav je na albumu nekaj zelo sodobnih elektronskih vložkov, so le-ti globoko v ozadju ali služijo zgolj kot popestritev. Jedro albuma tvorijo zelo tradicionalne skladbe z močnim akustičnim, naravnim in nesintetičnim zvenom, produkcija pa je presenetljivo surova in deluje podobno prvinsko in “oguljeno”, kot tista iz devetdesetih. Pri pisanju skladb so pomagali tudi takšni modeli, kot so Kevin Parker, Beck ali Josh Homme. Tudi številni veliki pop skladatelji, ki so sodelovali, predstavljajo precej drugačne skladbe, kot smo jih od njih sicer vajeni.

Slogovno pa je album neverjetno pester. Lady Gaga poje vse mogoče, kar od nje ne bi pričakovali drugje, kot na kakšni gala-prireditvi. Vehementno se loteva kitarsko-klavirskega pop rocka, popevk, country popa, tradicionalnega countryja, intimnih akustičnih balad, doo-wop popevčic, klasičnega popa, folka, starega soula, reggae popa, (kvazi) americane in starinskega ameriškega Motown disca. Praktično vsaka skladba je slogovno povsem nova zgodba, vse pa so kar se da tradicionalne, a imajo hkrati duh današnjega časa.

Prav neverjetno je, kako prepričljivo zveni Lady Gaga v zanjo povsem novih okoljih, ja, tista Lady Gaga, ki je nekoč navduševala s plesnimi beati, izgredi, šokantnimi oblačili in high-tech elektroniko. Vse to samo kaže, kako izjemna pevka je. Na primer, s countryjem je poskusil že marsikdo “od zunaj”, a se je večina grdo opekla. Lady Gaga očitno nima teh težav. Album Joanne bo vsaj nadaljeval uspehe prejšnjih in zaradi njegovega uspeha bo pevka porušila še nekaj kapitalnih uvrstitvenih rekordov in morda tudi kakšnega prodajnega.

Kaj lahko se zgodi, da bo prav ta plošča prva stopnica na njeni poti do univerzalne pop zvezdnice, kakršne na pomnimo. Torej takšne, ki se lahko loti česarkoli, pa ji bodo ljudje vedno verjeli.
 

Metallica - Hardwired... To Self-Destruct (2016)
Mlada kantavtorica Ditka in legendarni literat Feri Lainšček združila moči
 

Kiosk HmHm na: