Low peak Charlie – Čas disket je pozabljen (2017)

TIP: Tudi v času disket bi bil to izjemen alter rock album.

Točno pet let po izjemnem prvencu Kdo bo komu se na scena vračajo Low peak Charlie, v tem tisočletju ena idejno najbolj prodornih, kritičnih in glasbeno samosvojih slovenskih alternative rock skupin.

V petih letih se je marsikaj spremenilo. Low peak Charlie so postali bolj izkušeni, svet pa postaja vse bolj povampirjen. Vse to odraža novi album skupine s pomenljivim naslovom Čas disket je pozabljen, na katerem bend bolj skozi razmišljanja kot pa s pozivi slika nekatere pereče situacije današnjega časa – od precej utopičnega poziva elitam, naj se same odstranijo (kar je tudi ena možnih razlag sporočila odlične naslovnice, op.), do bistveno pomembnejšega, vse preveč spregledanega in morda celo enega ključnih problemov današnjega časa, izgube zgodovinskega in v bistvu tudi vsakršnega drugega spomina. Nenehna mentalna in tehnična posodabljanja in vzpodbujanje, da moraš slediti vsem novostim, sta glavna zla, ki uničujeta spomin posameznika in degradirata dosežke preteklosti.

Bend nasproti temu postavlja čas disket, torej devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ki so bila obdobje, ko se je v rocku zgodila še zadnja velika revolucija – grunge. Seveda pri tem ne gre za kakšno poustvarjanje, oživljanje ali kopiranje, bolj za metaforo, s katero spomnijo na marsikatero danes izgubljeno vrednoto.

Na zelo podoben način pristopajo Low peak Charlie tudi h glasbi, ki je aktualna, a daleč od današnjih trdno, a morda ne čisto prav postavljenih kalupov. Za razliko od prvenca je Čas disket je pozabljen bistveno manj funkoiden, a zato toliko bolj težak, hrupen, surov in udaren. Low peak Charlie so si že s prvencem pridobili sloves benda, ki si upa slogovno marsikaj privoščiti in so mu razne “diverzije izven konteksta” znotraj skladbe prej pravilo kot izjema. Kljub temu, da se bend tokrat loteva nekoliko manj žanrov in da jih tudi manj meša med seboj, so skladbe novega albuma še bolj raznolike, nepredvidljive in bistveno bolj kompleksne. V njih je še več diverzij, preobratov, sprememb in podobnih presenečenj.

Low peak Charlie so nove skladbe zavili v težka alternative in post rock okolja, psevdo-metalurška nažiganja, prvinsko garažno rock ’n’ roll brezkompromisnost, sesuti crossover, občasno (post) grunge zvočnost in mestoma tudi v skoraj eksperimentalni, progresivni (instrumentalni) kitarski rock …

Ob tem so Low peak Charlie tokrat povsem sprostili formo skladb oziroma so marsikje opustili tisto klasično zaporedje kitica, pred-refren, refren, kitica … in si tako na naše veselje z lahkoto privoščili pesem, v kateri refren prvič in zadnjič odpojejo po šestih minutah. Posebnosti, odbitosti in izpadov (preverite, kako izvedejo pravi YU rock šlager, op.) je na albumu še veliko, vendar skladbe kljub ne ravno običajnemu toku kot celota delujejo kompaktno, fluidno in celovito. To pa predvsem zato, ker imajo pesmi izvrstne, včasih ne ravno vsakdanje melodije; odlične, raznolike in velikokrat tudi zelo izvirne riffe, ki pritegnejo; in izjemno groovy zasnovane ritme. Low peak Charlie pa tudi odlično balansirajo med neukročenim nažiganjem in premišljenim, prefinjenim muziciranjem.

Album bi si vsekakor tudi v času disket zaslužil oznako alternative, ki je takrat še niso lepili vsepovprek. V današnjih časih pa ima še posebno vrednost tudi zato, ker na izrazito avtorski način in skozi sodobne skladbe obuja mnoge vrednote, ki iz takšnih in drugačnih razlogov izginjajo iz (ne samo alternative) glasbene ustvarjalnosti. In da je to praktično nedopustno, vam bo le malokdo povedal bolj prepričljivo, kot so to na tem izvrstnem albumu naredili Low peak Charlie.
 

Judas Priest posneli skladbe za novi album
Prophets Of Rage, besna nova super-skupina
 

Kiosk HmHm na: