Miley Cyrus – Younger Now (2017)

TIP: Ne najboljši sprejem je tokrat razlog več, da album preverite.

Zanimivo bi bilo raziskati, kaj se dogaja na glavni ameriški pop sceni, da se (predvsem) izvajalke ena za drugo (Lady Gaga, Kesha …) odločajo za radikalno opustitev spektakularnega modernega, navadno sintetičnega (dance / hip hop / R&B) popa, s katerim si je tamkajšnja scena z muko povrnila nazaj nekaj prepoznavnosti in atraktivnosti. Kot kaže, pri tem še zdaleč ne gre zgolj za osebne razloge posameznih zvezdnic. Morda je vzrok temu konzervativna družbena in kulturna klima, ki je preplavila ZDA. Kot bi zvezdnice hotele povedati, da tradicije, ki je pomembno oro(ž/d)je, ne bodo dale nazadnjakom.

Miley Cyrus, ki je aktivno podpirala Hillary Clinton, je na svojem šestem albumu Younger Now od vseh do zdaj naredila najbolj radikalno spremembo. Pevka na njem sicer ohranja sodobno pop melodičnost, vse ostalo pa je v primerjavi z njenimi prejšnjimi izdelki precej spremenjeno. V novih skladbah ni agresije, kletvic, navite sintetike, niti kakšnih raperskih dodatkov, bombastičnih efektov ali sodobnih pop klišejev. Skladbe tokrat temeljijo na barvitih in prijetno zvenečih kitarah, občasnih country, kvazi-americana ali pop rock poudarkih in na njeni odlični, a povsem klasično zastavljeni vokalni interpretaciji. Blago električen, pol-akustičen ali povsem akustičnem zven skladb dopolnjuje nekaj barvitih sintetizatorskih podlag. Zanimivo pa je, da so bobni skoraj vedno zelo moderno postavljeni in posneti.

Nova kombinacija učinkuje izjemno. In čeprav je Miley tokrat precej bližje tistemu, kar je nadvse uspešno počel njen oče, legendarni country šarmer Billy Ray Cyrus, ima večina novih skladb tudi obilico sodobne pop senzibilnosti in celo kakšna plesna naravnana skladba se najde. Prav posebno mesto na albumu ima odlična, zaenkrat še (v obliki singla) neodkrita groovy skladba, pol-plesna, prikrito R&B-jevska, pop rockovska Thinkin’, na kateri je Miley ujela idealno razmerje med klasično in moderno vibracijo. Nasploh je druga polovica albuma izrazno bistveno bolj pestra in ponekod za pop naravnost eksperimentalna (izvrstni pop rock skladbi Love Someone in Bad Moon, op.).

Younger Now je odličen pop album, ki ima močno avtorsko noto, nekaj zares dobrih skladb in slogovno širino. Miley Cyrus je na njem pokazala, da je raznovrstna in predvsem izvrstna pevka.

Album kljub nekaterim dobrim uvrstitvam na lestvicah ni bil najbolje sprejet. Dosedanje kritike nanj so medle in tudi občinstvo ni ravno “padlo dol”. Slednje gre še nekako razumeti, saj je med njenimi številnimi oboževalci verjetno tudi veliko takšnih, ki samo čakajo, kdaj bo Miley še kakšno ušpičila ali kaj pokazala. Težje pa je razumeti kritike in njihove precej bedne argumente, kot je recimo ta, da je Miley na tem albumu neiskrena.

Že samo to je dober razlog, da album poslušate in si o njem ustvarite svoje mnenje. Vsekakor pa tako prijetnega in lepo narejenega pop albuma že dolgo ni bilo na trgu.
 

Dežurni krivci ob 20. obletnici udarjajo s krimi-triler spotom
Vabilo na 10. obletnico izida prvenca skupine Same Babe
 

Kiosk HmHm na: