Peter Lovšin – Območje medveda (2017)

TIP: Ko nemirni duh rock ’n’ rolla preplavi prefinjeno avtorsko samobitnost.

Peter Lovšin je ena najbolj markantnih osebnosti slovenske popularne glasbe vseh časov.

Zaslovel je že konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je bil pevec naše prve in največje punk skupine Pankrti. Verjetno pa je tudi največji in najbolj prepoznaven punk frontman, ne samo v Sloveniji ampak tudi na področju nekdanje Jugoslavije.

Po razpadu Pankrtov je Lovšin konec osemdesetih ustanovil še eno zelo vplivno, za razvoj modernega slovenskega rocka izjemno pomembno in za tiste čase dokaj moderno rock skupino Sokoli, ki je delovala do leta 1993.

Od takrat Lovšin z različnimi zasedbami objavlja albume pod svojim imenom. Izdal je serijo izvrstnih kantavtorskih albumov, ki se bistveno razlikujejo od napadalnega kritičnega punka in novega vala Pankrtov ali hedonističnega party rock paranja Sokolov. Kot solist pa je pokazal, da njegova ustvarjalnost v enaki meri dolguje tako Sex Pistols, kot Bobu Dylanu.

V tem samosvojem in neponovljivem avtorskem duhu je narejen tudi njegov deseti album Območje medveda, ki je v marsičem vrhunec njegove solistične poti.

Lovšin na njem predstavlja dvanajst skladb prefinjenega, nikoli preveč razburkanega ali agresivnega rockerskega toka in izrazite kantavtorsko pripovedniške note. V novih skladbah najdete marsikaj, od zabluzenega, z nenavadnimi trobili obarvanega modernega rocka, punkoidnega izleta skoraj štirideset let kasneje s Pankrti, čistokrvnega bluesa s Prismojenimi profesorji bluesa, naelektrenega rock ’n’ rollarskega rollinga z Big Foot Mamo in vse do pisane palete bolj akustično obarvanih skladb. Le-te nihajo od čistega kantavtorskega folk rocka stare šole, samosvojega pop rocka, americana oziroma slovenicana prebliskov pa vse do bolj eksotičnih latinoidnih poskusov in zaključne skladbe s Španskimi borci, ki je narejena v maniri slovenskih ljudskih pesmi.

Kljub slogovni pestrosti imajo vse skladbe kleni rockerski drive. Glavna vez pa seveda ostaja tista Lovšinova enkratna moč interpretacije. Kako dober in vsestranski frontman je, se morda najbolje sliši v skladbi s Prismojenci, v kateri Lovšin ni ravno na svojem domačem terenu, a je kljub temu izvrsten.

Tudi besedila so zanimiva, posebna in predvsem neposredna. Lovšin ostaja neprekosljivi mojster rim. Poje pa o ženskah oziroma tistemu, kar mu povzročijo, pa tudi o rock ’n’ rollu in uživanju življenja nasploh. Na nekaj skladbah pa se na zelo kritičen način dotakne našega vsakdana oziroma bednosti našega družbeno političnega trenutka.

Območje medveda je še en odličen Lovšinov izdelek, ki ima kljub izraziti kantavtorski usmeritvi vse odlike pravega rock albuma. Upati je, da bo album dosegel tudi (naj)mlajše generacije, saj je filozofija rock ’n’ roll drže in izraznosti le redko podana na tako neposreden in hkrati inteligenten način, kot je to v primeru tega odličnega albuma.
 

Eurovision Song Contest Kyiv 2017 (2017)
Trije kralji SLO rapa na turneji po slovenskih gradovih
 

Kiosk HmHm na: