Robbie Williams – The Heavy Entertainment Show (2016)

TIP: Še naprej ostaja pop zabavljač številka ena.

Ni jih bilo prav veliko, ki so si leta 1995 upali napovedati, da bo Robbie Williams po odhodu iz Take That, ene največjih boy band skupin vseh časov, še dolgo ostal na sceni. Williams je bil v skupini tisti, ki je neprestano povzročal preglavice in se “neprimerno” obnašal. No, nazadnje pa je bil prav on edini, ki je zares uspel kot solist. Še več, Robbie Williams je eden največjih britanskih pop zvezdnikov vseh časov in je tudi najbolje prodajan britanski solo izvajalec vseh časov.

Če komu po vsem tem času še ni jasno, zakaj je tako uspešen, potem sta naslov in vsebina njegovega novega albuma The Heavy Entertainment Show, zanj pravi odgovor. Robbie Williams je predvsem nenadkriljiv in silno prepričljiv zabavljač stare šole. Njegov nastop je bližje tistim izvajalcem izpred pol in več stoletja, ki so plenili svojim šarmom in pojavo, kot pa današnjim navitim in z do potankosti izdelano marketinško podobo “napumanim” pop zvezdnikom.

Williams ima pred starimi legendami še eno veliko prednost. Na svojstven in enkraten način nenehno vključuje tudi današnja in celo aktualna dogajanja na urbani pop sceni. Tako, gledano strogo glasbeno, lahko počne praktično karkoli.

Robbie Williams tudi na svojem novem albumu kaže, da zna prepričati tako s popevko, skoraj kabaretnimi izleti, baladami in tradicionalnim popom, kod tudi z indie popom (za kar si je tokrat v eni skladbi za spremljavo sposodil kar celotni ameriški indie bend The Killers, op.) in pop rockom ali z rahlo dance obarvanimi skladbami.

Na The Heavy Entertainment Show, ki je njegov prvi za giganta Sony, se Williams morda še kanček bolj drži preverjenih obrazcev in je vseskozi namenoma najmanj “dva trenda” za trenutnimi dogajanji. Velikokrat tudi obudi kakšen trenutek iz bogate britanske pop in pop rock tradicije ali pa predstavi “svojo” skladbo, ki močno spomni na kašno že znano.

Morda je ravno zaradi teh varnih in preverjenih zvočnih okolij Williams tokrat še bolj zabaven, sijajen in suveren, a tudi čuten in resen, kadar je to potrebno. Tudi tokrat ne manjka humorja, zbadanja in (samo)ironije, s čimer več kot samo opraviči pridevnik heavy v naslovu albuma. Hkrati pa si v eni skladbi mirno privošči prekomerno preklinjanje in z njo niti za trenutek ne pade iz celotnega konteksta.

Na več kot uro dolgem albumu ni niti ene skladbe, ki bi bila zgolj za mašilo. Poleg tega je album izjemno pester in dodelan. Slednje sicer velja z eno izjemo, ki je ne bodo veseli predvsem avdiofili in ljubitelji vinilnih plošč. Album je namreč frekvenčno zelo omejen.

The Heavy Entertainment Show sicer ni kakšen glasbeni presežek, vendar pa izjemno dobro opravlja tisti temeljni namen pop glasbe – in to je, da vseskozi zabava. Poleg tega dandanašnji klasičnih pop albumov že tako ni ravno na pretek, še manj pa je takšnih, ki bi jih človek z užitkom in brez pretresov poslušal od začetka do konca.
 

Skupina Help! navdušila na premieri filma The Beatles: Osem dni na teden
Umrl je George Michael
 

Kiosk HmHm na: