Sabaium – Perfect Shadow (2018)

TIP: Kako z netipičnimi prijemi skovati kleni metal album.

Sabaium, ki prihajajo s štajerskega konca, delijo usodo relativno slabo znanih slovenskih metal bendov, pa čeprav so na sceni že več kot dve desetletji in imajo za seboj nekaj odličnih albumov in številne odmevne koncertne nastope, tudi na največjih metal in drugih festivalih.

Sabaium so bili od nekdaj nekaj posebnega na naši sceni. Predvsem so slogovno izredno nemirni in prav ta odlika je morda njihova največja stalnica. Druga stalnica njihovega ustvarjanja pa je večja ali manjša nagnjenost h gothic metalurgiji, katere suspenz, mističnost in barvitost so vedno znali zelo uspešno in atraktivno vtkati v precej različne žanre. Sabaium so se tako poskusili v marsičem – bolj skrajnem in takrat dokaj modernem metalu iz konca prejšnjega stoletja, pa metalcoru, blagemu tehničnemu death metalu, zmetaliziranemu industrialu, brutalnem heavy metalu in še kaj bi se našlo. Kljub temu, da so od nekdaj na tisti bolj ali manj ekstremni strani metalurgije, so njihove skladbe vedno tudi melodične, izrazno dorečene in tehnično atraktivne.

Na svojem petem albumu Perfect Shadow Sabaium presenetijo z nečim, kar pri metalcih, še posebej tistih malo trših, ni ravno v navadi. Bend tokrat udarja s preudarnostjo, močno izraženimi poudarki in težkimi, mestoma namerno upočasnjenimi ritmičnimi kotaljenji. Prav zaradi tega dobro premišljenega dodajanja in zaviranja nove skladbe Sabaium dobijo neko dodatno težo, večjo intenzivnost in tudi skoraj doom zadetost, ki še kako dobro sovpada s siceršnjo mistično in temačno gothic usmeritvijo, ki še naprej ostaja rdeča nit benda.

Nove skladbe imajo nekaj moderne (post)metal energičnosti, a tudi nekaj (njihove nekdanje) death in (enkrat) celo black napadalnosti. Bend nasuje celo vrsto zelo bazičnih kitarskih riffov in tokrat malce umaknjenih klaviaturističnih pasaž. Nasploh celotna zvočna postavitev velikokrat močno spomni na tisto neponovljivo elementarnost, prvinskost in surovost, ki so jo imeli desetletja nazaj NWOBHM bendi, kar v kombinaciji s siceršnjo bistveno bolj moderno usmeritvijo Sabaium deluje sijajno.

Posebnost tega albuma je tudi izredno zanimivo prepletanje “normalnega”, čistega petja s tistim grlenim in tulečim. Slednje ni agresivno, šokantno ali kakorkoli drugače moteče. Grlene linije imajo zelo jasne in melodijsko izredno dobro postavljene linije. Rezultat je, da tuleče petje ne kvari celote in da je povsem v funkciji glavne vokalne linije in celotnega vtisa skladb. In nenazadnje je nadvse prijetno za poslušanje. Vsekakor najboljše vabilo za poslušanje tudi tistim, ki se takemu petju sicer na daleč izogibate.

Perfect Shadow kljub kleni metal usmeritvi, izredno melodičnim skladbam in hipnotičnemu zvoku ni najlažje čtivo. Poigravanje z dramaturgijo, ponavljanja, zadrževanja in premišljeno doziranje energije zahtevajo kakšno poslušanje več, da ugotovite, da se za monolitnimi skladbami in relativno počasnim dogajanjem skriva še marsikaj.

Vsekakor eden najboljših slovenskih metal albumov zadnjih let!
 

Pero Martić s hitom Prepovedana v dnevu presegel 50.000 ogledov na YouTubu
Demi Lovato v bolnišnici zaradi prevelikega odmerka heroina
 

Kiosk HmHm na: