Santana – IV (2016)

TIP: Šestdeseta, Woodstock in psihedela še zdaj učinkujejo magično.

Santana---IV-(2016)

Carlos Santana je živa legenda kitare. V burnih šestdesetih je v svet ponesel magično in do takrat nikoli slišano kombinacijo rocka in latina. Zaradi njegove izvrstne tehnike in fantastičnega občutka je njegova glasba dobivala religiozne, mitske in duhovno nadzemeljske razsežnosti. Tja do sredine sedemdesetih je bila vsaka njegova odigrana nota predmet številnih razmišljanj in iskanj vseh mogočih in nemogočih pomenov. V tistih časih je bila glasba še vse kaj drugega kot zgolj zabava. Kasneje je Santana postal bolj sredinski in velikokrat se je vsaj malo usmeril proti takrat aktualnim trendom. Kljub temu, da mu zagrizeni privrženci njegovih zgodnjih del očitajo, da se je prodal, je bila tudi večina teh albumov vrhunskih in nadvse zanimivih. Posebna zgodba pa je njegova trilogija albumov duetov, od katerih še posebej izstopa prvi Supernatural iz leta 1999, s katerim je Santana dosegel dobesedno vse, kar se z enim albumom lahko. Poleg tega je s tem albumom pokazal, da njegovo igranje izjemno deluje tudi v njemu na preveč bližnjih zvočnih okoljih.

Neverjetno plodovit kitarist je na svojem najnovejšem albumu IV poskrbel za prav posebno presenečenje. Po petinštiridesetih letih je zbral vse glavne člane svojega istoimenskega benda, s katerim je konec šestdesetih in na samem začetku sedemdesetih objavil svoje tri najbolj revolucionarne albume. Pobudnik združitve je bil sicer kitarist Neal Schon, ki je s svojim nekdanjih šefom na vsak način hotel spet sodelovati. Santana pa je predlagal, da vsaj delno obudita tisto klasično zasedbo. Tako je leta 2013 v bend prišla trojica, ki je tvorila jedro skupine, s katero je Santana nastopil tudi na festivalu festivalov Woodstocku – to so klaviaturist Gregg Rolie, tolkalec Mike Carabello in bobnar Michael Shrieve. Rolieja in Schona seveda večina pozna iz mega-platinaste in ene najbolj “tipično ameriške” AOR rock atrakcije Journey.

Po zasnovi je IV nadaljevanje albuma benda Santana III iz leta 1971, ki je bil pred Supernatural zadnji, s katerim je Santana osvojil vrh ameriške lestvice. Santana tako še danes drži rekord v pretečenem času med eno drugo osvojitvijo prvega mesta lestvice albumov v ZDA.

IV odpre nekaj izvrstnih skladb, narejenih v klasični rock maniri, z ravno prav tiste nezgrešljive latino vročičnosti. V naslednji uri pa Santana in odlični spremljevalci zablestijo v vsej raznolikosti. Instrumental s simboličnim naslovom Filmore East je prava vrnitev v magična in zadeta šestdeseta. Potem pa bend odnese v tisti pregreti latino fusion, pa jazz rock, blues, presenetljivo plesno afro-latino groovanje, vrhunski pop rock, klasičen hard rock in spet nazaj v čista, skoraj popevkarska latino okolja.

Bend seveda ni zavestno nameraval oživiti magije nekega obdobja, ki je skoraj živo nasprotje vsega današnjega, vendar se na vsakem tonu albuma sliši tista za današnje čase že kar nezaslišana spontanost, ki je prej rezultat nekega skupnega počutja, kot pa načrtovana poteza. In te kemije niso “pokvarile” niti izkušnje, ki so si jih člani benda pridobili vmes. Nenazadnje, Schon je bil v času snemanja III star 17 let, danes pa je tudi sam eden velikanov kitare. Santana tako magičnega albuma ne bi mogel posneti z nikomer drugim in prav to zavedanje benda, okolja in energije, ki jo izžareva določena skupina ljudi, je tista veličina, zaradi katere je Carlos tako enkraten. Šele nato pridejo do izraza vse tehnične veščine, ki na tem albumu jemljejo dih. Vsekakor tudi tisti, ki mislite, da se je Santana prodal, preverite to izjemno ploščo.
 

Umrl je Prince
Gwen Stefani - This Is What The Truth Feels Like (2016)
 

Kiosk HmHm na: