Slepa kura – Odprta sezona lova na politike (2018)

TIP: Tako uspele združitve vrhunskega muziciranja in srdite kritičnosti dandanašnji tudi po svetu ni veliko.

Med številnimi blago rečeno čudnimi pojmovanji, ki so se skuhali v našem kotlu, imenovanem Slovenija, je zagotovo tudi to, kaj je politik. Za razliko od večine civiliziranih in razvitih okolij, kjer je politik najvišji in najpomembnejši uslužbenec države, je pri nas politik predvsem absolutni zvezdnik. S politiki so zapolnjene naslovnice in najbolj gledani termini vseh naših medijev. Če niso, potem ta medij v resnici ne obstaja. Na lestvicah popularnosti in prepoznavnosti, ki so drugod rezervirane za vse druge, pri nas vladajo politiki, pa politiki in potem spet politiki. Potem nastane kilometrska praznina. Nato jim s sramotnim zaostankom sledijo kakšni samooklicani pomembneži iz resničnostnih šovov, friki, vsakovrstni prevaranti, ekshibicionisti, junaki črnih kronik in še kak športnik, seveda če osvoji zlato medaljo, se prebije v ta spodnji del. Čisto na dnu pa se morda najde kakšno mesto za glasbenike, vendar le tiste, ki so javnosti pripravljeni pokazati svojo dnevno sobo, nanovo pridobljeni six pack ali kašno svojo čudovito botoksično/plastično kreacijo. Vsekakor pa svojega mesta v tem okolju nikakor ne dobijo tisti glasbeniki, ki so naredili dobro pesem ali pomemben album. Se pravi, bistvo njihovega obstoja in delovanja je absolutno nepomembno in nič vredno. Pa to ne velja samo glasbenike, ampak za vso kulturo in umetnost. To krčevito negovanje kulta politika pa je eden glavnih povzročiteljev tega stanja.

In tu se težava šele prav začne. V “normalno” razvitih okoljih je vedno tudi kritična masa umetnikov, ki po prepričanju, da umetnik mora odražati in opozarjati na stanje v družbi, tovrstne anomalije neusmiljeno biča. Zadnji primer tega je, koliko glasbenikov se je z vsemi sredstvi lotilo Trumpa. Pri nas pa … Raper N’toko in producent Janez Križaj sta v svojih poskusih in razmišljanjih osamelca, da o gverilcih tipa Jan Kozel (Jegulja) niti ne govorimo. Alternativci, angažirani rockerji, punkerji, raperji in vsi tisti, ki bi po privzeti funkciji to morali vsakodnevno početi, pa so bolj ali manj tiho, o politikih, ki se jim res ne gre zameriti, pa sploh.

Potem pa kot strela iz jasnega oziroma po teoriji, da do revolucije pride tam, kjer najmanj pričakuješ, sezono lova na politike odpre Robert Jukič, vsesplošno uveljavljeni glasbenik, skladatelj, vsestranski raziskovalec in avtor Trese, se trese, ene najbolj rock’n’rollarskih slovenskih skladb vseh časov. Jukič se je v našem glasbenem poslu, če se ga sploh sme tako imenovati, zelo dobro znašel in je cenjen tako v akademskih-jazz-revialnih krogih, kot tudi v mainstreamu in undergroundu. Vsekakor mu ne gre tako slabo, da bi moral prav on prvi odpreti takšno temo. A jo je! Iz tistega pravega umetniškega vzgiba, jeze in nemira, po katerem se ločijo originali od ponaredkov.

V ta namen je v projektu Slepa kura zbral kopico naših najboljših glasbenikov in velemojstrov svojih instrumentov. Jedka, a kruto resnična sporočila pa je zavil v formo basni. V slepi kuri, ki ne zdrži pritiska; medvedu, ki si kupi parfum; zdravi ribi, ki plava kontra … in podobnih likih se lahko marsikdo najde, čeprav se verjetno raje ne bi. Podobno velja tudi za pronicljive zgodbe, ki razkrivajo bedo, maloumje, praznino in lažni blišč (tipično) našega vsakdana. In pri vsem tem ne gre za kakšno besnenje zaradi besnenja samega, ampak za prefinjeno in strpno postavljene pozive k razmisleku in akciji – z vso potrebno distanco in ironičnostjo, ki je v naših logih ni bilo zaslediti tja od časov Zappe, Buldožer ali Zmelkoow.

Odprta sezona lova na politike tudi glasbeno ni kakšen enkraten, po nesreči posrečen na hitro spacan izbruh, ampak pazljivo narejeno delo umetniške vrednosti. Izvrstna godba je v osnovi srdit, a zelo prefinjen, kitarsko usmerjen in nadvse naelektren avtorski rock z močnimi podtoni alternative gverile, moderno-rockerskih paranj, art in progressive večplastnosti, omamnosti stare psihedele, topline retro rocka, a tudi igrivih jazz zavijanj, globokih blues ponavljanj in navihanih eksperimentov, ki si jih lahko privoščijo le “popolni” / šolani glasbeniki.

Odprta sezona lova na politike je prelomno in zelo pomembno delo. In to ne samo zato, ker je nadvse uspela združitev vrhunskega muziciranja in srdite kritičnosti, kakršne dandanašnji tudi po svetu ne najdeš prav velikokrat, ampak predvsem zato, ker so Jukič in družba pokazali, kako mora ravnati že uveljavljeni umetnik. Če bi bogataši delili svoje bogastvo z drugimi na način, kot Jukič deli svoj talent in težko pridobljeni status, bi bil svet veliko boljši in umetnost tudi v naših koncih bolj razvita in vplivna. Pa morda bi še Kura spregledala.
 

Dream Theater - Distance Over Time (2019)
Dan D 24. maja v Križankah
Kiosk HmHm na:

Like Kiosk HmHm