SMET – Dolga pota (2018)

TIP: Univerzalna magija instrumentalne glasbe.

Nenavadno zasnovan in po premetanki začetnic imen članov poimenovani dvojec SMET, ki ga tvorita super-kitarist, multi-instrumentalist in pedagog Tilen Stepišnik iz zasedbe Aritmija in virtuoz ustne harmonike, lap steel kitarist, likovni umetnik, sicer frontman blues atrakcije Prismojeni profesorji bluesa, Miha Erič, si je zadal kar zahtevno nalogo – posneti duet album striktno instrumentalne glasbe z arzenalom instrumentov, ki jih lahko odigrata v živo. Zadeva sploh ni tako preprosta, kot se sprva zazdi. Tudi zato je kljub današnji poplavi izdelkov, ki se v osnovi naslanjajo na različne zvrsti ameriške, bolj ali manj tradicionalne glasbe, tovrstnih instrumentalnih albumov relativno malo.

SMET se na svojem prvencu, osvobojena “spon” svojih bendov, podajata na zanimiva, kot sama pravita, Dolga pota, na katerih ne manjka presenečenj in tudi kakšnih nepreglednih zavojev. Na tem enkratnem glasbenem potovanju je veliko pravega bluesa, prvinskega rocka, folka, akustike, americane, countryja, bluegrassa, roots rock podtonov, surfa in še česa. Bolj pomembno kot oznake pa je, da je vse odigrano z izjemnim občutkom in redko slišano prefinjenostjo, pa tudi da vse skladbe zvenijo zares naravno in neizumetničeno.

Seveda je vseskozi prisotna tista napetost, da bo skladbam zaradi “minimalistične” zasedbe naenkrat nekaj zmanjkalo, vendar se to nikoli ne zgodi, prej nasprotno, nekatere skladbe zvenijo, kot bi jih odigral kompleten bend ali celo orkester. Vse to daje enajstim skladbam še dodatni čar.

In na Dolgih poteh naletimo na vse mogoče – od skoraj filmske sugestivnosti in road movie odpadniške brezčasnosti do rockerske nabritosti, blues ležernosti, kantavtorske čustvenosti, podeželske igrivosti, a tudi raziskovalne drznosti.

Vsekakor pa, če zaradi vseh gornjih opisov in oznak razmišljate, da ta album ni pravi za vas, verjemite, da skoraj zagotovo nimate prav. Prav vse skladbe namreč zvenijo kar univerzalno prijetno, imajo jasne in lepe melodije in so primerne za skoraj vsako priložnost oziroma počutje. Velja tako za tiste, ki glasbo zbrano poslušate, kot tudi za tiste, ki imate glasbo za ozadje.
 

TNT - XIII (2018)
Simon Vadnjal začenja samostojno pot z 80s synth-pop skladbo
Kiosk HmHm na:

Like Kiosk HmHm