Taylor Swift – reputation (2017)

TIP: Osvobojena spon preteklosti je zdaj vsa naelektrena.

Ameriška pevka Taylor Swift je morda celo največja ženska pop izvajalka tega desetletja. Za razliko od večine podobno rosno mladih kolegic, Taylor pri svojem meteorskem vzponu ni nikoli igrala na karto seksualnosti. Veliko bližje so ji vrline, kot vztrajno zagovarjanje ženske drže in enakopravnosti, premišljenost, pronicljivost in odločnost. Tu vsekakor ne gre spregledati tudi njene nesporne poslovne spretnosti. Zanimivo je, da je s to podobo, ki temelji na delu, pridnosti in znanju, tudi na socialnih omrežjih zlahka pometla z vsemi nališpanimi in do konca navitimi “lupina” lutkicami, ki igrajo na bistveno nižje strasti. Ja, Taylor Swift je v marsičem idol in vzor, kakršnega že dolgo ni bilo.

Taylor z enako pozornostjo in taktnostjo izdaja svoje albume. Vsak izmed njih je na svoj način prvorazredni glasbeni dogodek. Tako je tudi z njenim najnovejšim, sicer šestim albumom reputation, s katerim je ponovno osvojila vrhove vseh najpomembnejših svetovnih lestvic. V ZDA je samo v dveh mesecih prodala 1,9 milijona fizičnih primerkov (CD-jev in LP-jev) tega albuma, kar je tam z naskokom največ v letu 2017. Po absolutni prodaji (vključno z digitalno, op.) pa je reputation, kljub temu, da je bil na voljo zelo malo časa, pristal na tretjem mestu najbolje prodajanih albumov lanskega leta.

Taylor Swift z novim albumom spet preseneča. Medtem ko se večina največjih ameriških pop zvezdnic vrača k tradiciji ali vsaj k zvoku klasičnih instrumentov, Taylor že v uvodni skladbi useka z deep basom in nažganimi sintetizatorji, kot da bi hotela takoj pokazati, da je dokončno opravila še z zadnjimi country miselnimi vzorci in nashvilleskim miljejem, ki je v marsičem zaznamoval njeno kariero. In zdaj s posebnim zanosom divja po subtilni in sodobno okleščeni minimalistični synth zvočnosti in prostranstvih super-moderne elektronike, ki dolguje tako novemu orto-elektronskemu popu, trapu, dubstepu, latentnemu tropical houseu, sintetiziranemu R&B-ju, kot tudi starim elektronskim smerem iz osemdesetih, (torej iz časov, ko osemindvajsetletne Taylor ni bilo niti v daljnem planu, op.), kot sta electropop ter prvinski, novoromantični synthpop iz prve polovice zgoraj omenjenega desetletja. In vse skupaj zveni zelo spektakularno, atraktivno, barvito in ponekod naravnost futuristično.

Na reputation kar mrgoli odličnih skladb, ki so polne novotarij oziroma smernic za prihodnost. Taylor jih je večinoma ustvarila s številnimi top producenti in skladatelji. Na eni pa sta izjemno dobro pomagala od vseh iskana Ed Sheeran in Future.

Sama zasnova skladb je zelo moderna, prav tako tudi izvedba in produkcija. Tudi groove je zdajšnjemu trenutku primerno upočasnjen in zleknjen. Iz daljne preteklosti pa sta tu predvsem tista toplina in “človeški dotik”, ki so ju iz “sintetičnih” instrumentov znali izvabiti takratni izvajalci. In ta preplet novega s kančkom starega je na reputation fantastičen.

Skratka, pop album, kot še šika!
 

Deadly Smile, novo zanimivo ime novomeške scene
Izvrstna nova skladba avant-(kant)avtorske zasedbe BUH
 

Kiosk HmHm na: