The Rolling Stones – Blue & Lonesome (2016)

TIP: Po desetih letih čakanja bi si zaslužili tudi kakšno avtorsko skladbo.

The Rolling Stones, največji rock ’n’ roll bend vseh časov, so po enajstih letih izdali svoj prvi novi studijski album, ki je precej drugačen od vseh ostalih. Blue & Lonesome je prvi album, na katerem ni niti ene avtorske skladbe in je prvi studijski izdelek po EP-ju The Rolling Stones iz leta 1964, na katerem so same predelave. Pevec Mick Jagger tokrat prvič ne igra kitare, kitarist Keith Richards pa prvič po albumu It’s Only Rock ‘n’ Roll iz leta 1974 ne poje glavnega vokala v nobeni skladbi.

Bend je izbral dvanajst relativno manj znanih skladb velikih blues mojstrov, kot so Buddy Johnson, Howlin’ Wolf, Memphis Slim, Magic Sam, Little Walter, Eddie Taylor, Little Walter, Willie Dixon in še nekateri. Zadeve se je lotil na gverilski način in album posnel v treh dneh. Na dveh skladbah jim je priskočil na pomoč Eric Clapton, ki je ravno takrat snemal svoj album v sosednjem studiu.

Tako je nastal Blue & Lonesome. Album je magičen poklon chicaškemu naelektrenem bluesu, a tudi časom v prvi polovici šestdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se mladi blues zanesenjaki The Rolling Stones prebijali v ospredje takrat zelo pomembnega britanskega vala blues skupin.

The Rolling Stones na tem albumu osupljivo dobro obudijo pred-psihedelične čase šestdesetih in čase blues vala, ko so mladi beli Britanci z redko slišanim zanosom srkali kulturo temnopoltih ameriških blues velikanov in jo spreminjali v neko novo izraznost. The Rolling Stones so bili že takrat eni vodilnih in najbolj posebnih izvajalcev, čeprav so blues val kmalu zapustili oziroma ga nadgradili z lastnim slogom. Vedno pa so ohranili kanček tiste njegove prvinskosti, izpovednosti in čutnosti in kot kaže Blue & Lonesome so v tem še danes nepremagljivi, unikatni in zelo posebni. Tudi po več kot petih desetletjih imajo mojo oziroma tisto enkratno izrazno moč in neponovljiv izvajalski občutek, ki ga bo le stežka kdo kdajkoli presegel. Naravnost fascinantno pa je, do kakšne mere je skupini tokrat uspelo obuditi tisto mladostniško energijo, divjost, surovost in neposrednost.

Blue & Lonesome je sam po sebi sijajen izdelek, ampak od največjega benda na svetu bi se po tolikih letih čakanja vseeno spodobilo, da bi objavil kakšno novo od “Jaggerja & Richardsa”, ki sta nenazadnje eden največjih skladateljskih parov vseh časov in sinonim za rock držo. Blue & Lonesome pa bi objavili kot dodatek h kakšni luksuzni izdaji albuma z njihovimi skladbami.
 

Le Serpentine že pripravljajo novi album
Stray Train je na evropski turneji slišalo 30.000 ljudi
 

Kiosk HmHm na: