Thunder – Rip It Up (2017)

TIP: Prvoligaška nadgradnja monolitnega klasičnega hard rocka.

Britanci Thunder so eni najboljših in najbolj cenjenih sodobnih klasičnih rockerjev. Čisto na začetku devetdesetih so na sceno vdrli z za takrat precej modernizirano izpeljanko klasičnega hard rocka sedemdesetih, ki so ga nadgradili s sodobnejšo skladnjo in tudi melodičnimi metalskimi okraski, pri tem pa so ohranili tisti topli organski zvok britanskega rocka zgodnjih sedemdesetih. Po odličnem prvencu Backstreet Symphony iz leta 1990 je kazalo, da se bo bend zlahka prebil med elito največjih. Thunder so kasneje izdali celo vrsto odličnih albumov, a tisti pravi preboj se kljub temu ni zgodil. Bend pa ima velikansko bazo fanatičnih fanov in kultni status, ki ga ohranja še danes.

Rip It Up je njihov enajsti album in drugi po drugi ponovni združitvi. Bend med leti 2000 in 2002 ter 2009 in 2011 ni deloval. Thunder delujejo zdaj še bolj odločno. Zdi se, da so se osvobodili pritiska preteklih izkušenj. In to se na Rip It Up še kako sliši. Če se je bend v preteklosti v kakšni skladbi kdaj zadržal, zato da bi bil žanrsko bolj razumljiv ali bližje “okusu večine”, na novem albumu tega ni več. Bend se tokrat niti približa ne kakšni metalurgiji niti kakšnim bolj mehkejšim poskusom, ampak ponuja energično, nadvse dorečeno, skrajno intenzivno in žanrsko zelo prečiščeno različico sodobnega hard rocka.

Nove skladbe so izjemno raznolike in se gibljejo od tistih malce posodobljenih pregretih kitarskih polaganj, prefinjenega blues valjanja, vročega boogieja, klasičnega britanskega (retro) rocka, sfriziranega rock ’n’ roll piljenja, prvinskega AOR-a in vse do tistih njihovih zapeljivih power (pol) balad. V skladbah pa se vseskozi prepleta zven starega klasičnega rocka in modernega.

Thunder imajo vse, bombastične vokale, vsemogočne kitare in ritem sekcijo težke kategorije. Vse to pa občasno obogatijo z akustičnimi kitarami, klavirjem, starimi klaviaturami ali ženskim glasom. Poleg tega bend nikoli ubira bližnjic. Pri njem ne boste slišali kakšnih na silo pohitrenih skladb ali kakšnih pretiranih distorzij. Bend stavi na prefinjenost, moč sozvočja, virtuoznost izvedbe, dorečene poudarke in moč interpretacije.

Thunder so eni redkih, ki premorejo tisto magičnost, monolitnost, suverenost, barvitost in prepričljivost, za katere se je zdelo, da jih po slovitem valu težjih hard rock bendov iz konca šestdesetih in prve polovice sedemdesetih ne bo nikomur več uspelo obuditi, kaj šele nadgraditi.
 

Tri ženske skupine vabijo na metal praznovanje dneva žena
Odrski pomočnik umrl po koncertu Avenged Sevenfold
 

Kiosk HmHm na: