Twenty One Pilots – Trench (2018)

TIP: Esenca vsega dobrega, kar se dogaja v zdajšnji glasbeni produkciji.

Ameriški dvojec Twenty One Pilots povzema praktično vse dobro, kar se je zadnje desetletje ali morda celo več zgodilo v moderni glasbeni pop produkciji. Duet je sesul sceno s svojim četrtim albumom Blurryface iz 2015. Na njem se je v spektakularnem slogu in skozi najčistejšo pop formo predstavil kot izvajalec, ki obvlada mnoge različne in tudi že skoraj izključujoče se žanre. V bistvu je v popolnosti posnel duh in strmenja novodobnega popularno-glasbenega trenutka. Vse skupaj pa je delovalo, kot da se česa podobnega, kaj šele boljšega v tej smeri, preprosto ne da ustvariti.

In zdaj je tu Trench, v marsičem še bolj pronicljiv od razvpitega predhodnika. Genialnost tega albuma je v tem, da Twenty One Pilots novih skladb nista bogatila, ampak sta jih prej še malo bolj ogulila, razstavila in s tem še bolj izpostavila njihovo bistvo, ki je, da so izjemno napisane in da v njih ni poceni trikov, s katerimi danes večina tako rada pritegne pozornost.

Duet je tokrat vse skladbe povezal v izdelano, zelo razvejano in zahtevno zgodbo. Glasbeno pa se na albumu zgodi marsikaj. Tu so sesuti, kar komplicirani alternative killerji, odeti v modni barviti zvočni plašč. Na drugi strani je nekaj iz čisto drugega filma – čisti rap, in to takšen, kot ga dandanašnji ne zmorejo več narediti niti specialisti, z veliko melodije in večplastno podlago, ki jo tvori pazljivo napisana glasba in ne nekaj cenenih samplov. Raznolikosti pa tu še ni konec. Na albumu je tudi nekaj sijajnih pop skladb, lepo posodobljenih reggae rollingov, pa obilica zelo okusne in nadvse subtilne elektronike; od electra, synth popa, sodobne synth-wave melanholije in bleščečega synthpopa do novovalovskih retro utrinkov in presenetljivih križanj alternativnega rapa in indie rocka, popa rocka z bolj avtorskimi prijemi in še česa.

Skladbe Twenty One Pilots so tako posebne tudi zaradi načina, kako sta v njih umeščena petje in rapanje. Ni namreč veliko skladb, kaj šele celih albumov, na katerih sta v tako dobrem sožitju in hkrati tudi vsak zase tako dobro funkcionirata.

Za Twenty One Pilots preprosto ni omejitev. Skoraj uro dolg album mine, kot bi mignil. Skladbe imajo tisto klasično pravilno pop skladnjo jasnih kitic in briljantih, ne nujno kričavih in izpostavljenih refrenov. Sami skladateljski prijemi pa so nekaj posebnega in velikokrat kar inovativnega.

Vsekakor je Trench eden najbolj vznemirljivih pop albumov zadnjih let. Da o dvakrat večjem IQ-jo od res velike večine tovrstne produkcije niti ne govorimo. Če bi glasba še imela takšno moč kot nekoč, bi bil to zagotovo vplivni generacijski album.
 

Siddharta - Nomadi (2018)
Foto-utrinki: Oto Pestner in Omar Naber live @ blunout
 

Kiosk HmHm na: